Sladki pelin

Prejšnji teden mi je Nevenka iz vrtnega centra Požar dala sladki pelin. Ni to tisti, ki ga poznamo s sivimi listi in trajnica. Ta je zelene barve in se seje. Njegovo seme je zelo majhno. Zakaj ga omenjam? Menda je še kako zdravilen. Ker še ni tako razširjen, vam tokrat povzemam prispevek G. Edgarja Prše, več seveda lahko preberete na internetu

SETEV PELINA
Sladki pelin je enoletnica, to pomeni, da moramo seme posejati vsako leto znova. Seme je tako majhno, da ga komaj vidimo. Sejemo ga znotraj, ker moramo najprej narediti sadike. Edgar Pršo nam je pokazal, kako ga zaseje on. V korito, napolnjeno z zemljo. Spodaj v korito, ki je naluknjano, da gor vleče vlago, nalije en centimeter vode. V korito da zemljo, seme pa posuje samo po površini zemlje. Ker je tako drobno, da ga ne vidimo, ga ne smemo zasuti; biti mora na vrhu zemlje. V svoje korito je letos že posejal okoli tristo semen.
»Jaz potem s presejalnikom za moko ali cedilom po vrhu zemlje narahlo posujem nekaj drobnega rečnega peska; le toliko, da je malce zasuto. Nato dam povrhu folijo za živila, da se v koritu zadrži čim več vlage.« Korito da nato v sobo, v kateri je temperatura okoli 21 stopinj, ne sme pa biti zraven radiatorja.
Ker je rastlina izredno nežna in drobna, jo zaliva le od spodaj, dokler ne zraste tri do štiri centimetre visoko.
»Če jo zalivate z vrha, pa čeprav le z razpršilom, se rastlinica že “prevrne”.«
Svetuje tudi, da je ne postavite sredi sobe, ampak pri oknu.
»Če je sredi sobe, se začne obračati proti svetlobi; ker pa so listki težki, se rastlina spet “prevrne”.«

Zato je najbolje, da jo postavite čim bližje oknu, hkrati pa vsak dan enkrat do dvakrat obrnete posodo, da rastlinice ostanejo pokonci. Še boljša rešitev je zimski vrt, da ima rastlina svetlobo okrog in okrog, tako da raste lepo naravnost.

Najboljši čas za setev semena je spomladi, proti koncu februarja, marca. Mlado rastlino je treba nato dvakrat prepikirati oziroma presaditi. Prvič, ko ima štiri listke, jo z žlico okrog skopljemo in presadimo. Ko zraste pet centimetrov, pa jo še drugič presadimo in damo vsako sadiko v svoj lonček. Meseca maja, ko je zunaj že dovolj toplo, je treba rastlino presaditi na prosto. Lahko jo zasadimo zraven druge vrtnine, a ker sladki pelin zraste visoko, utegne delati senco drugim rastlinam, zato je najbolje, da ga posadimo na najbolj severni del vrta, da ne bo senčil rastlin, svetuje Edgar Pršo. Od maja do avgusta se sladki pelin zunaj počuti odlično. Avgusta ga poberemo, saj, kot rečeno, ne prezimi.

IZPLEN
Kako visoko zraste rastlina, je odvisno od lege nasada. Tako denimo sladki pelin, vzgojen v Poreču na sončni legi in ob rednem zalivanju, doseže višino 1,8 metra, njegov premer pa je 80 centimetrov. V Zagorju ob Savi, na 300 metrih nadmorske višine, pa kljub sončni legi in rednemu zalivanju zraste le do 0,9 metra. Rastline, ki se zasejejo same, pa ne presežejo višine pol metra, pravi sogovornik.

In kakšen izplen da rastlina?
»Ena sadika v Poreču pridela okoli 400 gramov cvetov in listkov, primernih za pripravo čaja. Izplen eteričnega olja iz enega kilograma sladkega pelina je približno 0,8 odstotka, to je okoli 8 mililitrov, kar je recimo štirikrat manj kot pri sivki. Lani sem iz šestdesetih rastlin iz Poreča dobil malo manj kot tri decilitre eteričnega olja in šest litrov hidrolata – produkta pri destilaciji.«
Povejmo še, kako si Edgar pripravi čaj. Ko voda zavre in se malo ohladi, da vanjo majhno količino sladkega pelina. To pusti stati 12 do 15 minut. Za čaj uporabi samo cvetove in tistih nekaj listkov, ki so zraven.

 

Komentar prof. dr. Boruta Štruklja:

»Sladki pelin, Artemisia annua, je grmiček, ki raste v Aziji, od koder so ga kot kultivar zanesli po vsem svetu. Spada v isti rod kot pelin in pehtran. Kitajci so zel, ki ni grenka kot pelin, a je pelinu zelo podobna, tisočletja uporabljali proti malariji, za zmanjšanje povišane telesne temperature, kot sredstvo proti nekaterim vrstam raka, kot sredstvo proti zlatenici in kot protivnetno zdravilno rastlino. Prav tako v zapisih iz leta 830 zasledimo, da so na območju sedanje južne Koreje sladki pelin uporabljali za zmanjševanje diabetesa. Eterično olje sladkega pelina pa odganja tudi nekatere vrste žuželk.

V tradicionalni pripravi napitkov iz sladkega pelina prevladuje čajni poparek, kjer se pa nekaj učinkovin izgubi. Zato bolj priporočajo, da posušene liste rastline namočimo v vodo za 12 ur, nato pa pokrito segrejemo do 60 stopinj Celzija in precedimo. Na ta način se izloči največ artemizinina. Pred dobrimi štiridesetimi leti so kitajski znanstveniki uspeli izolirati glavno delujočo učinkovino, artemizinin. Od tedaj so na osnovi osnovne strukture artemizinina naredili že nekaj polsinteznih derivatov, ki se vsi uporabljajo kot zelo učinkovito zdravilo proti malariji. V poštev prihaja predvsem na področjih, kjer prevladuje tip malarije (povzročitelj: Plasmodium falciparum), ki je odporen na konvencionalne antimalarike.

Pred nekaj leti pa so odkrili, kako pripravki iz sladkega pelina oziroma izolirna naravna učinkovina artemizinin delujejo: ker plazmodiji, ki povzročajo napade malarije, živijo kot znotrajcelični paraziti v rdečih krvničkah-eritrocitih, vsebuje njihovo telesce ogromno železa, saj je ta v obliki hema prisoten v rdečih krvničkah. Artemizinin skupaj z železom tvori proste kisikove radikale, ki ubijejo parazita! Ta mehanizem je osnova za sodoben razvoj novih zdravilnih učinkovin proti raku. V rakavo celico pokušajo s pomočjo liposomov in nanodelcev, ki so jim pripeli protitelo, ki razpozna rakave celice, vnesti čim več železa, nato pa aplicirajo artemizinin, ki skupaj z železom tvori proste kisikove radikale, kar uniči rakavo celico. Učinki so obetavni, zato lahko kmalu pričakujemo končne klinične študije in mogoče celo nova zdravila proti raku na osnovi izvlečka iz sladkega korena.«

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja