Še zadnji čas je, da si naredite visoko gredo. Če jo seveda niste že v jeseni. Za sajenje paradižnika, paprike, jajčevcev, fižola, bučk, bazilike, majarona… je še čas, saj potrebujejo višje temperature. Visoko gredo naredimo iz lesa, lahko iz palet. Postala je priljubljena oblika vrtnarjenja, saj se manj sklanjamo, vrt deluje urejeno. Na dno grede nasujemo drenažni material, kamni, glinopor, vulkanski plovec. Na to plast dodamo slamo, travno rušo, nepredelan kompost, hlevski gnoj in vrtno zemljo (približno 20-40 cm), odvisno od višine grede. V tem sloju se bodo zadrževali deževniki.  Na ta sloj naložimo približno 20-30 cm humusne prsti, ki naj ne sega do vrha, da je ne odnaša dež. Približno 14 dni pred sajenjem gredo pokrijemo s slamo, tkanino, da se bo segrela. Visoke grede imajo sposobnost hitrejšega segrevanja. Torej, čas za izdelavo visoke grede.

 

DSC_0601aDSC_0599

Na vrh visoke grede posadimo jajčevec, fižol, papriko, paradižnik, skratka višje rastline. Pri straneh sadimo blitvo, sejemo korenček, posadimo nizki fižol, solato, ohrovt, zelje,posejemo redkvico, korenje, peteršilj. Ne pozabimo na kapucinko, žametnico, jagode, ki bodo prevešale čez rob grede.

DSC_0600a

Naredimo lahko manjšo visoko gredo, kot je npr. na spodnji sliki, v kateri so posajeni jajčevci. Tako tudi dobro vidimo plodove. Pri jajčevcih odstranimo slabše cvetove in puščamo 1-2 cvetna nastavka, iz katerega se razvijejo plodovi.

Uporabimo lahko tudi star sod, v katerega navrtamo luknje. Napolnimo ga z zemljo in zasadimo. Največkrat sadimo dišavnice, zelišča, jagode. Na sredino lahko damo navrtano posodo z deževniki in v njo mečemo zelene odpadke. Te bodo deževniki predelali in poskrbeli za nov humus.

V glineni jagodnik prav tako sadimo dišavnice: baziliko, timijan, žajbelj, sivko, rožmarin, solato, origano, peteršilj, drobnjak, šetraj. Skratka vse, kar uporabljamo vsak dan v kuhinji. Kot samo ime pove, pa pašejo v jagodnik jagode. Izbira je vaša.

 

716aDSC_0634 (2) DSC_0635 (2)

%d bloggers like this: