Milijon zvončki za prave ljubitelje

Vsako leto se na cvetličnem trgu pojavijo številne nove sorte in tako je tudi pri milijon zvončkih. Te nežne rastline nas vedno znova očarajo, kljub temu pa se jih nekateri izogibajo. Pri nepravi oskrbi, predvsem pri preobilnem zalivanju, se kaj hitro zgodi, da propadejo. Novejše sorte imajo sicer trpežnejši koreninski sitem, pa kljub temu ne bo odveč pozornost pri oskrbi. Največkrat jih posadimo v viseče košare in cvetlična korita. Svetujemo uporabo angleških košar, ki so izdelane iz recikliranega papirja in tudi vpijajo vlago. Odstranjevanje odcvetelih cvetov ni potrebno, saj jih takoj prekrijejo novi.

Kombinacije

Milijon zvončke običajno zasadimo skupaj z nežnejšimi rastlinami, da jih ne prerastejo. Zelo lepo se ujamejo z belim pegastim hipoestom, še posebej rožnate, modre in rdeče barve. Seveda pa ne gre brez kopriv in trav. Prav tako nas ne bosta razočarali drobna bakopa in patagonska verbena.

Nova generacija petunij z izjemno močjo cvetenja

Petunije”Beautycal”

Odlična izbira za vaše balkone in posode

Petunije ‘Beautycal’ spadajo med novejšo generacijo petunij, ki so manj zahtevne, hkrati pa imajo izjemno moč cvetenja, tudi na vročih legah. Njihova rast je krajša, nekje 50-60 cm, kljub temu pa številni cvetovi dajejo videz elegance. Odcvetelih cvetov ni videti, saj se stalno odpirajo novi in sproti prekrivajo že odcvetele. Čiščenje zato ni potrebno. Sadimo jih na sončne lege, saj se v senci izdolžijo in manj cvetijo.
Zaradi svoje rasti so primerne tudi za večje posode, kombinacije z baziliko, kleomo oz. pajkovko, sladkim bronz komarčkom, ohrovtom, travami …
Izbira rastlin je pestra in zagotovo boste našli pravo zase.
Beautycal petunije so na voljo v 5 barvah.

Okrasne trave za dovršen stil

Trave so rastline, ki so na začetku sezone dokaj neugledne. Šele s svojo rastjo preko poletja pridejo do izraza. Travam po navadi namenimo sončna rastišča, lepo uspevajo na humoznih in dobro zračnih tleh, kjer ne zastaja voda. Na gredicah jih sadimo med enoletnice, manjše grmovnice ali z njimi preprosto zasadimo obrobke gred in jih ločimo od drugih. Sadimo jih v skupinah po več skupaj in ne mešamo sort med seboj. Iste sorte naj bodo vedno posajene skupaj.

Pri nas je še vedno najbolj priljubljena rdečelistna perjanka (Pennisetum advena ‘Rubrum’), takoj za njo pa so ostale ščetinave (Pennisetum advena) in dlakave perjanke (Pennisetum villosum). Imajo šopasto rast in preko poletja se na gostih latastih socvetjih odpirajo bakreno rdeči ali rjavkasti, rumenkasto rožnati cvetni klasi z lepimi ščetinavimi resami.

Perjanke se največkrat sadijo v mešane zasaditve z milijon zvončki, visečim ognjičem, sladkim krompirjem, bršljinkami, pelargonijami, petunijami, deteljicami … Še najlepše bodo v prostornih posodah po več skupaj, postavimo jih na sončno teraso …

Jaz pa grem na zeleno travco …

Veliko smo že napisali o delu na zelenicah, a je znanje dobro obnavljati in izvedeti še kaj novega. Najbolje bo našteti vse dejavnosti od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Seveda vam vsega napisanega ni potrebno opraviti, imeli pa boste vsaj pregled, kaj delajo vzdrževalci zelenic ali zapriseženi ljubitelji zelene trate.

Ko sneg odide, nestrpno čakamo primerno vreme, da lahko pričnemo z delom na trati. Prvi ukrep je trebljenje. S tem jo prezračimo, odstranimo listje, odmrlo travo in druge vrtne ostanke, ki ne spadajo na trato. Tako prečesano trato pozorno pregledamo, če se na njej ni razvila snežna ali kaka druga plesen. Preglede delamo vsakih štirinajst dni, še posebej, ko trava bujno raste. Kadar je površina trate mehka zaradi zmrzali, ki je dvignila rušo, je površino treba povaljati. S tem pritisnemo korenine k zemlji, da se hitreje vrastejo in zaradi dobrega stika z zemljo dobijo več vode za rast. Z valjanjem tudi izravnamo neravno površino trate. V primeru suhe zime je dobro zelenico zalivati že od februarja dalje, ker nam sonce travo že suši, voda v tleh pa je zmrznjena in travi nedostopna. Če je površina presuha in zaradi tega pretrda, jo izdatno zalijemo ali počakamo na dež in potem povaljamo.

 

 

Če je v trati veliko odmrle trave in plevelov, jo je potrebno prezračiti ali vertikutirati. To lahko počnete sami ali pa prepustite vrtnarjem, ki imajo primerne stroje, da trato temeljito prezračijo in razredčijo. Za zdravo in odporno trato lahko uporabimo bioaktivatorje, ki v tla vnesejo več talnih drobnoživk in simbiotskih gliv, ki izboljšajo dostopnost hranil in povečajo odpornost na patogene organizme (okužbe). Priporočam tudi uporabo huminskih kislin za boljše zadrževanje hranil v tleh in boljšo asimilacijo hranil v travo.

Koliko gnojila sploh potrebuje trata?

Za pravilno razporeditev gnojil preko celega leta je potrebno narediti gnojilni načrt. Izberete primerna gnojila in preverite čas delovanja oziroma sproščanja hranil. Nato izračunate, kolikokrat v sezoni jih boste potrosili in na podlagi tega lahko izračunate potrebne količine za enkratno trošenje.
Povprečna letna količina hranil za dobro vzdrževano trato za 100 m2 je sledeča: 2,5 kg dušika (N), 1 kg fosforja (P) in 2 kg kalija (K). Za primerjavo to pomeni, da potrebujemo gnojila, ki vsebuje 20 % dušika (N), kar slabih 13 kg na 100 m2 trate.
Če gnojilo deluje en mesec, ga potrosimo 7-krat na leto, kar znese dobre 2 kg gnojila na 100 m2 vsak mesec. Ker pa hranilna razmerja v gnojilu prilagajamo zahtevam rasti, moramo spomladi in sredi poletja gnojiti malo več kakor jeseni…

Izšel je nov Katalog Cvetje za poletje 2020

Ker rože ne rastejo v trgovini!

Nova sezona je pred nami z letnico 2020. Počasi se tudi naše združenje bliža okrogli številki 20. Katalog Cvetje za poletje je postal že stalnica pomladne sezone. Nestrpno pričakujemo, kaj bo novega, kakšni so trendi. V tempu življenja pa mnogokrat pozabljamo na osnovno pravilo, in to je skrb za naravo. Vrtnarska proizvodnja je sezonska in zato vezana na vremenske razmere. V rastlinjakih poskušamo ustvariti idealne pogoje za rast rastlin: temperaturo, vlago, osvetlitev, oskrbo in zaščito rastlin.

Koliko truda in stroškov je potrebnih, da vam spomladi ponudimo doma vzgojene sadike. Pozabljamo, da rastline ne rastejo v trgovini in zato še posebej poudarjamo, da se te vzgajajo na vrtnarijah pod budnim, predvsem pa strokovnim očesom vrtnarja ali vrtnarke. V skrbi za naravo letos pet izbranih zelišč vzgajamo v razgradljivih lončkih D-GRADE. Upamo, da bodo bio lončki v prihodnosti postali cenovno dostopnejši tudi za pridelovalce. Zanimiva je letošnja modna barva, ki je svetlo modra. Kar nekaj rastlin cveti v modrih tonih, ki so ob ustrezni kombinaciji za oko prav privlačni.

Pomlad začenjamo s senecijami, ki so dokaj nepoznane, vendar pa čudovite ‘marjetke’ v več barvah. Zacvetijo zgodaj in nas razvajajo skoraj do poletja. Poletnih zasaditev pa si ne moremo predstavljati brez petunij in surfinij. Dolge cvetoče zavese spet navdušujejo. Letos so še posebej moderne ‘beautycal’ petunije. Za vroče in sončne lege izpostavljamo vinko, portulake, sunpatiens vodenke, mlečke, angelonije, gomfreno in pa klasične pelargonije. Za ljubitelje nežnih milijon zvončkov so tu tri nove sorte z zvezdastim cvetom ter ena s polnjenim rožnatim cvetom.

Trendi za sezono 2020 so usmerjeni v zasaditve, ki so predvsem trpežne. Vračamo se tudi v preteklost, ko smo občudovali pisane podeželske vrtove. Lesene ograje, za katerimi so se razraščale številne enoletnice za rezanje, zelenjava in dišavnice, so le še spomin. Kljub temu pa sem lansko leto uspela najti nekaj takih motivov. Koliko čebel, čmrljev in metuljev se je poigravalo na teh gredah … Veliko se govori o samooskrbi in tokrat več besed namenjamo zeliščem, ki so uporabna v vsaki kuhinji. Tudi tisti, ki nimate svojega vrta, si v posodi ali večjem loncu lahko omislite zeliščni vrtiček. Izogibajte se plastiki in rajši izberite primerno glineno, keramično ali pa posodo iz recikliranega papirja. Vse se da, če se le hoče. Tudi iz starega sadovnjaka lahko nastane sodoben vrt. O tem piše Klementina Tement, naša krajinarka.

V vsakem vrtu pa običajno raste kakšna plezalka, naj bo za senco, okras ali uporabo. Če oklevate, kaj zasaditi v senčni del vrta, so tu hoste. Roža ali šopek sta vedno primerno darilo za praznovanja, obletnice, rojstne dneve ali pa kar tako, ko se spomnimo na ljubljeno osebo, si polepšamo svoj dom ali delovni dan.

Uživajte pri svojem delu, skrbite za naravo, zdravje, svoje počutje, spoštujte ljudi, ki si svoj kruh služijo z delom na polju, v vrtnarijah. Skrb za zdravo in doma pridelano hrano naj postane vaša dolžnost in hkrati sprostitev med cvetjem in dišečo naravo.

Marija Hrovat, inž. agr. Urednica in predsednica GIZ-PVD