Včasih mi še na misel ni prišla tale rastlina. Sem jo dve leti nazaj posadila kar v zeliščno posodo, bolj zaradi nežnih listov. Gomolji so bili čisto postranska zadeva. Sploh pa so zelo okusni in so letos na mojem jedilniku. Gomolj enostavno narežem na lističe, prelijem s smetano za kuhanje, potresem sir, nato pa vse skupaj v pečico. Seveda v primerni posodi. Nekje na 180 do 200 stopinj, 15-20 minut, po želji. Okusen je tudi svež. Manca ga ima zelo rada kar s tuno in kuskusom, kot hladno solato.

DSC_0068 koromac OK__koromac_zapecen_sir_s

Povzela sem še nekaj napotkov Semenarne Ljubljana. Pri njih lahko dobite seme.

Že stari Grki in Rimljani so vedeli, da čaj iz sladkega komarčka, narejen iz semen ali lističev, blaži prebavne težave in bolečine v želodcu. Stari recepti priporočajo tudi žvečenje semen proti kolcanju in proti slabemu zadahu.

 

S svojimi šopi rumenih kobulastih cvetov, tenkimi, nitastimi listi temno zelene barve in vonjem po janežu, je komarček lep in dišeč dodatek zeliščni gredici. Razen tega pa je okusen tudi kot dodatek številnim jedem.

 

Vzgoja in nega komarčka

Koromač (Foeniculum vulgare) je po naravi trajnica in bo preživel tudi zimo, navadno pa ga vzgajamo kot enoletnico.

Na prosto ga sejemo konec maja in junija, na sončno mesto, v dobro odcedna tla. Sicer bo rasel v vsakih tleh, bolj nežne in mehke liste, pa bo razvil v bogatejših in humoznih tleh.

Pri setvi moramo biti pozorni na to, da se z nekaterimi rastlinami ne prenaša ravno najbolje, predvsem pa ga ne sejemo v bližino koriandra in kopra, saj se lahko medsebojno oprašujejo. Navadni komarček lahko doseže kar precejšnjo višino, zato pazimo, kam v vrtu ga bomo posejali. Pri nas pogostejši sladki komarček pa doseže višino le okrog 40 cm.

Zaradi globoke glavne korenine ga težko izpulimo, zato moramo misliti na redčenje že prej, ko so rastlinice še zelo mlade.

Da bomo imeli na razpolago stalno sveže mlade lističe, lahko sejemo komarčka tudi večkrat zaporedoma, še več listja pa si zagotovimo tudi s tem, da odstranjujemo cvetoče kobule.

 

Varietete

Sladki ali florentinski komarček (F. vulgare var dulce) ima močne, zelo odebeljene mesnate listne peclje, imenovane tudi glava. Sejemo ga na sončno mesto in v bogata tla. Če želimo vzgojiti posebno nežne glave, jih z zasipanjem belimo. Okusen pridelek nato pobiramo oktobra in novembra.

Bronasti komarček (sorta “purpureum”) ima temne, bronaste liste, s katerimi ustvarja v vrtu zanimiv contrast, v kulinariki pa okras različnim jedem.

 

Kor dodatek jedem

Koromačeve liste uporabljamo v ribjih in mesnih jedeh ter za dodatek različnim omakam, majonezi, maslu in solatnim prelivom. Semena so uporabna kot začimba v juhah in omakah, še posebno pa so dobra v različnih vrstah kruha.

Že omenjeni sladki komarček z odebeljenimi mesnatimi listnimi peclji je primeren za različne solate, rižote, juhe in kot dodatek mesnim jedem.

 

Komarček koristi tudi zdravju

Kot je omenjeno že v uvodu, komarček pomaga pri različnih težavah s prebavili, vendar pa to niso vse njegove koristi. Davno v preteklosti je mnogim namreč izboljševal počutje tudi s tem, da je odganjal čarovnice in zle duhove.