Septembra se otroci vrnejo v šolske klopi in po začetnih šolskih obveznostih se tudi starši za hip oddahnejo in svoje misli usmerijo na domač vrt, teraso, zelenico…Poletni dnevi se iztekajo, mi pa si želimo spremembe. Barve niso več tako intenzivne in jesen v vrt prinaša umirjenost in eleganco toplih barvnih odtenkov. Prevladuje rumena, oranžna in rdeča. Narava počasi dobiva zlato podobo in za marsikoga je to najlepši del leta. Priznam, tudi zame je lepa jesen s prijetnimi temperaturami težko pričakovani čas. Sezonsko poletno zasaditev zamenjajo mešane zasaditve jesenskih lepotic, ki se jih čudovito kombinira z drevesi in grmovnicami. Privlačni so predvsem iglavci, cepljeni v krošnjo, ki poživijo marsikatero posodo. Bor, božje drevce, macesen, brin, pacipresa, trdoleska, cedra, to je le nekaj rastlin s katerimi ustvarimo razkošne zasaditve. Velikokrat pa se zatakne že pri izbiri posode. Sama prisegam na trajne in naravne materiale kot je glina, kamen, pirogranit, vulkanske kamnine…izogibamo pa se plastiki. Res je, da so plastične posode cenejše, lažje, obstojnejše od navadne gline…Vse več je recikliranih materialov, ki so v vrtnarstvu dobrodošli. Lep primer so papirnate sklede, ki zdržijo dve do tri leta. Kot že omenjeno, pa dovršen stil dosežemo z izbiro posode, ki se bo ujemala z izbrano zasaditvijo in seveda barvami hiše oz. terase. Jesen je kot nalašč za rjave odtenke posod oz. loncev.
Kako pravilno zasadimo izbrano posodo?
Nekatere posode imajo na dnu odprtino za odtekanje vode, spet druge pa tega nimajo. V obeh primerih je potrebno spodaj nasuti drenažno plast vulkanske lave (lapillo), dimenzije 10/16mm in jo prekriti s plastjo tkanine oz. koprene. Na ta sloj nasujemo zračen in odceden substrat, ki se bo v mokrem obdobju lažje osušil oz. se bo odvečna voda odtekla. Tako preprečimo gnitje korenin in propadanje rastlin. Profesionalci večinoma uporabljajo Humko Vulkahum mix 60 ali Royal garden, ki vsebujeta kar nekaj mineralne osnove kot je lava, pomice, zeolit, bentonit…Dodano je tudi organsko gnojilo humus deževnikov in kompost. Ob sajenju lahko v substrat zamešamo dolgotrajno gnojilo Osmocote exact ali pa kasneje dodamo tableto Osmohum, ki poleg hranil vsebuje še zrnca hidrogela, za boljše zadrževanje vode. Zimzelene rastline in iglavci so v sušnih in vetrovnih zimah občutljivi prav na pomanjkanje vlage, na katero odreagirajo s sušenjem listov, iglic, lahko celo propadejo oz. se posušijo. Zalivanje tudi pozimi ne sme izostati. Zadnja faza pa je sajenje rastlin. Večinoma izberemo trajnice, ki jih zasadimo v mešane združbe jesenskih lepotic kot so mačehe, vrese, kalocefalusi, iskrivke, razne trave, pernetije, skimije, koprosme, sofore, hebe, mlečki…Omenjene rastline lahko uporabimo tudi kot podrast stebelnim drevescem. Rastline naj bodo dobro prekoreninjene, sveže, zdrave. Ovenele in nagnite ne sadimo, saj jim tudi dober substrat ne more pomagati oz. jih pozdraviti. Pazimo, da jih ne sadimo pregosto in pregloboko (posadimo jih tako globoko, kot so rasle v lončku). Na vrhu posode lahko potresemo plast glinoporja (ekspandirana glina), lubja ali vulkanske lave, kar vam je pač všeč. Jesenski priokus pričarajo dodatki kot so buče, koruzni storži, lučke, figurice…vendar previdno, da ne bomo dosegli nasprotnega učinka, ki ne bo dovršen ampak kičast. Po končanem sajenju dobro zalijemo.
Najpogostejše rastline za jesenske kombinacije:
vrese (Calluna), mačehe, iskrivke (Heuchera), kalocefalus (Calocephalus), krivovejnate korokije (Corokia cotoneaster), hebe (Hebe), mlečki (Euphorbia-različne sorte), nemški rožmarin (Santolina), različni šaši (Carex), perjanke (Pennisetum), okrasne paprike, trajne rese (Erica darleynesis), skimije, neprave brusnice (Gaultheria procumbens), jesenske astre (Aster dumosus), homulice (Sedum sp.), hermelike, bršljani (Hedera helix), praproti različnih vrst in sort, senecije ali grinti, bergenije, mulenbekije, krizanteme, ciklame, okrasno zelje…
Dolgo v jesen bodo zdržali ameriški slamniki, lepe očke, rudbekije, bradatec, metuljnik, astre, krvomočnice, patagonske verbene, manj poznani drobnolistni čober (Calamintha nepeta) in mehiški ožep (Agastache 'Black Adder). Z njimi si polepšamo tudi vrtne gredice.
Okrasni vrt se prav tako odene v tople barve. Številni listavci kot je javor, ambrovec, šmarna hrušica, nepozebnik, razni dreni, brogovita, gingko, tulipanovec pokažejo svoje čare spreminjajočih se barv. Na intenzivnost obarvanja vplivajo tudi tla. Rastlin pred zimo ne obrezujemo, saj lahko ob zelo nizkih temperaturah pozebejo. Prav tako jih ne gnojimo, ker mladi les pravočasno ne oleseni. Po potrebi dosujemo šoto kisloljubnim rastlinam, osujemo vrtnice, pograbimo listje, povežemo trave, porežemo višje trajnice (ni pa nujno) in zaščitimo občutljive rastline. Če je suho vrt dobro zalijemo.
Marija Hrovat, inž.agr.
GIZ-PVD
