Veliko smo že napisali o delu na zelenicah, a je znanje dobro obnavljati in izvedeti še kaj novega. Najbolje bo našteti vse dejavnosti od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Seveda vam vsega napisanega ni potrebno opraviti, imeli pa boste vsaj pregled, kaj delajo vzdrževalci zelenic ali zapriseženi ljubitelji zelene trate.
Ko sneg odide, nestrpno čakamo primerno vreme, da lahko pričnemo z delom na trati. Prvi ukrep je trebljenje. S tem jo prezračimo, odstranimo listje, odmrlo travo in druge vrtne ostanke, ki ne spadajo na trato. Tako prečesano trato pozorno pregledamo, če se na njej ni razvila snežna ali kaka druga plesen. Preglede delamo vsakih štirinajst dni, še posebej, ko trava bujno raste. Kadar je površina trate mehka zaradi zmrzali, ki je dvignila rušo, je površino treba povaljati. S tem pritisnemo korenine k zemlji, da se hitreje vrastejo in zaradi dobrega stika z zemljo dobijo več vode za rast. Z valjanjem tudi izravnamo neravno površino trate. V primeru suhe zime je dobro zelenico zalivati že od februarja dalje, ker nam sonce travo že suši, voda v tleh pa je zmrznjena in travi nedostopna. Če je površina presuha in zaradi tega pretrda, jo izdatno zalijemo ali počakamo na dež in potem povaljamo.
Če je v trati veliko odmrle trave in plevelov, jo je potrebno prezračiti ali vertikutirati. To lahko počnete sami ali pa prepustite vrtnarjem, ki imajo primerne stroje, da trato temeljito prezračijo in razredčijo. Za zdravo in odporno trato lahko uporabimo bioaktivatorje, ki v tla vnesejo več talnih drobnoživk in simbiotskih gliv, ki izboljšajo dostopnost hranil in povečajo odpornost na patogene organizme (okužbe). Priporočam tudi uporabo huminskih kislin za boljše zadrževanje hranil v tleh in boljšo asimilacijo hranil v travo.
Koliko gnojila sploh potrebuje trata?
Za pravilno razporeditev gnojil preko celega leta je potrebno narediti gnojilni načrt. Izberete primerna gnojila in preverite čas delovanja oziroma sproščanja hranil. Nato izračunate, kolikokrat v sezoni jih boste potrosili in na podlagi tega lahko izračunate potrebne količine za enkratno trošenje.
Povprečna letna količina hranil za dobro vzdrževano trato za 100 m2 je sledeča: 2,5 kg dušika (N), 1 kg fosforja (P) in 2 kg kalija (K). Za primerjavo to pomeni, da potrebujemo gnojila, ki vsebuje 20 % dušika (N), kar slabih 13 kg na 100 m2 trate.
Če gnojilo deluje en mesec, ga potrosimo 7-krat na leto, kar znese dobre 2 kg gnojila na 100 m2 vsak mesec. Ker pa hranilna razmerja v gnojilu prilagajamo zahtevam rasti, moramo spomladi in sredi poletja gnojiti malo več kakor jeseni…