Pomladni dnevi so tisti, ki nas pritegnejo v svet zelenja. Pridno si ustvarjamo cvetlične kreacije, urejamo okolico hiše, skrbimo za lepo in negovano trato, zelenjavni vrtovi se polnijo. Visoke grede so postale hit, včasih le kot okras vrta oz. modna muha, lahko pa nam precej olajšajo delo. Skratka vrtnarjenje je lahko užitek, ki nam prinese zadovoljstvo, ko si pridelamo lastno hrano, cvetje nam polepša dan, poskrbimo za opraševalce, domači kotički so urejeni in počitek na vrtu je nekaj najlepšega.
Nekateri si že zgodaj spomladi naredijo zasaditveni načrt, ki je dobrodošel saj nam olajša marsikatero zagato pri nakupu rastlin in materialov. Vedno posegamo po preizkušenih materialih z znanim poreklom, ustreznimi certifikati in sestavo. Na trgu je vse več približkov, ki niti pod razno niso kvalitetni. Pojavljajo se substrati sumljivega izvora, sestavine so kar kanalizacijski mulji, polni težkih kovin. Cena je pogosto tista, ki nas prepriča, temu primerna je kvaliteta. Na PVD vrtnarijah ponujamo domače in tuje substrate, ki so že več let na trgu in so preverjeni tako v vrtnarski proizvodnji kot za ljubiteljsko vrtnarjenje. Vsekakor ne bo odveč, da za nasvet povprašate na vrtnariji, kjer vam bodo strokovno svetovali. Pri balkonskih zasaditvah se največ uporabljajo namenski substrati kot je npr. Zeohum Balkon mix, ki vsebuje vulkanski plovec in zeolit ter perlit za boljšo zračnost, zadrževanje vode in gnojil. Naslednja je PVD Profesionalna vrtnarska zemlja za presajanje, ki je sestavljena iz mešanice fine in srednje frakcije rahlo predelanih belih šot in črne šote z dodatkom lesnih vlaken, gline, perlita, zeolita in štartnega gnojila. Obe omenjeni zemlji sta proizvod domačega podjetja Humko d.o.o., ki ima v svojem programu še ogromno mešanic za vse vrste rastlin, vrtne trate, zelene strehe, športne terene, golf igrišča, urbane zasaditve…
Najbolje prodajani substrat pa je še vedno nemški N8, ki vsebuje mešanico bele in črne šote z dodatkom gline in štartnega gnojila. Pri nakupu torej pazimo na izbiro pravega substrata, saj je ta ključen za uspešno rast rastlin. Upoštevati moramo tudi pH substrata, saj nekatere rastline potrebujejo nižjo stopnjo, spet druge višjo. Rododendroni, borovnice, azaleje, hortenzije, pierisi, rese, milijon zvončki, skevole, brahikome…so tiste, ki imajo rade kisla tla. Tudi japonski javorji bodo hvaležni za dodatek šote v zemlji in se bodo na rahlo kislih tleh lepše obarvali. Rastline načeloma največ kupujemo na vrtnarijah ali drevesnicah. Bogata izbira in kvalitetne sadike so merilo, ki nas prepričajo v nakup. Pri pomladnih oz. balkonskih zasaditvah se ravnamo po lastnem občutku oz. željah. V kolikor smo v dvomih nam lahko pomagajo na lokalni vrtnariji. Ustrezna lega, zahtevnost in čas so tisti dejavniki na katere moramo biti pozorni pri sajenju. Na balkonih se večinoma bohotijo bršljinke , petunije, surfinije, polviseče pelargonije. Cvetja ne bo manjkalo, oskrba pelargonij ni zahtevna, med tem ko surfinije zahtevajo več. Zalivanje in gnojenje ne smeta izostati. Težava so lahko pršice in uši, ki nam velikokrat povzročajo dodatne skrbi. Še vedno opazimo primere, kjer se pojavi listna bledica, ki jo preprečimo z dodatkom železovih kelatov, ki jih pred uporabo raztopimo v vodi. Pri zalivanju pazimo, saj raztopina pušča madeže. Posajene rastline začnemo gnojiti 3 tedne po sajenju. Svetujemo uporabo vodotopnih gnojil kot sta Humko gnojilo za zelenje in cvet in Humko gnojilo za cvet. Raztopimo 1 čajno žličko v 10 l vode. Zalivamo zjutraj, ko so rastline ohlajene. Surfinije nas očarajo s cvetjem, zato jih med bujno vegetacijo gnojimo ob vsakem zalivanju, vendar to velja le za zgoraj omenjeni gnojili, pri ostalih se ravnamo po navodilih proizvajalca.
Zasaditve so najlepše če so strukturno in barvno razgibane. Med cvetje zasadimo sladki krompir, dihondro, rumeno pijavčnico, moljevko, aptenijo, afriški smilj, javorje…Privlačen videz ustvarimo z dodatkom trav kot so rdečelistne ali zelene perjanke, ki so najbolj priljubljene, s pisano koprivo, kaladijem, sivo senecijo, črnooko suzano, kaduljo Rockin in še bi lahko naštevali.
Bolivijske begonije so nekaj posebnega in se dobro obnesejo tudi na sončnih legah. Ob močnem soncu se vseeno pojavijo listni ožigi. Lege za vse sorte begonij naj bodo zaščitene pred vetrom in dežjem. Begonije Sunpleasure pa dokaj dobro prenesejo lege na prostem. Viseče begonije so najlepše v visečih košarah in koritih, pokončne pa nam polepšajo lonce. Substrat za begonije mora biti zračen, vsebuje naj perlit. Gnojenje omejimo na 10-14 dni.
Kot že omenjeno so vse zasaditve privlačne z dodatkom listnih struktur kot so koprive, ciperusi ali papirjevci, kaladiji, pisani phormiumi, kijevke, razne višje trajnice: ameriški slamniki, salvije, rudbekije…grmovnice ali plezalke: hortenzije, sroboti, krompirjevke, vrtnice, božje drevce, brini, bori, citrusi…Za košate kombinacije uporabimo večje posode, lonce. Te največkrat postavimo na teraso, pred vhode. Na dno posode nasujemo drenažni sloj iz lave, glinoporja ali lončevine in nato substrat za sajenje v katerega vmešamo dolgotrajno gnojilo Osmocote Exact.
Zasaditve pa niso samo okrasne, vedno več je tudi uporabnih. Poleg cvetja so tu še zelišča oz. dišavnice, balkonska zelenjava. Priljubljene so grmaste bazilike, botanične pelargonije ali roženkravti, suhocvetnice, brahikome, pileje ali poprovke, sivke, materine dušice, citronke, žajblji, mini paprike, grmasti paradižniki, pisane blitve, ohrovti…Uporabimo zemljo za visoke grede, ki je zračna z dodatkom plovca, mikorize in humusa deževnikov. Ta zemlja je dovoljena tudi v ekološki pridelavi zelenjave. Kot že samo ime pove se s tem substratom napolni tudi visoko gredo.
Pri izbiri korit in posod bodimo pozorni na ustrezno velikost, material, obliko in barvo. Posegamo po glinenih in lončenih posodah, dobre so razne imitacije gline, reciklažni papirji nam zdržijo eno sezono. Višji cenovni razred so posode iz vulkanskih materialov, plastika je še vedno cenovno najbolj ugodna. Boljše posode in korita imajo vodno rezervo, ki nam olajša poletna zalivanja, prihrani čas.
Z izbiro pravih materialov oskrba rastlin ne bo zahtevna, postala bo dokaj enostavna, vi pa zadovoljni.
Marija Hrovat, inž.agr.
GIZ-PVD
